Sezona klopov se je zaradi milejših zim v zadnjem času zelo podaljšala. Letos so nekateri prve klope opazili že januarja. In kadar pogovor steče o zaščiti pred klopi ali boleznimi, ki jih le te prinašajo, me spreleti čuden občutek.
Klopov se namreč res bojim. Imam občutek, da kar vsi prenašajo bolezen, in da bodo iz psa skočili tudi name. No, na srečo ni tako hudo. In kljub temu da je v Sloveniji stopnja okuženosti klopov z boreliozo največja v Evropi, še ne pomeni, da bo naš kuža zaradi klopa zbolel.
Nekaj pogostih vprašanj in odgovorov sem zato v pomoč vsem “paničarjem” moje vrste, zbrala spodaj. Vesele bomo tudi vaših izkušenj in mnenj, ki nam jih lahko posredujete po e-mailu [email protected] ali pa nam pišete na družbenih omrežjih.
Kdaj so klopi aktivni?
Njihova aktivnost je odvisna od zunanje temperature. Kadar je ta nižja od 5–7 ºC, klopi mirujejo. V našem okolju so klopi tako aktivni od pomladi do pozne jeseni. Poleti v zelo visoki vroči mirujejo.Klope najdemo samo v gozdu …
Klopi niso problem samo, kadar se odpravimo na izlet v gozd ali bližnji travnik, temveč čakajo na svoje gostitelje tudi v urbanem okolju. V parku, na vrtu, na sprehajalnih poteh … Ne pomeni, da dobi klopa samo tisti pes, ki je na prostem in tisti, ki je v stanovanju ne. Tudi na travnikih med bloki je veliko klopov. Če se redno sprehajamo v naravi s psom, moramo biti posebej pozorni in preventivni.Najpogostejša mesta ugriza
Klopi se običajno najraje pritrdijo na mesta na telesu, kjer je koža tanka, na primer okrog ušes, na obrazu in na trebuhu, kjer je toplo. Pod prvimi tacami, okolici srca, pri glavi za ušesi, po trebuhu in med stegni.
Kako odstranimo klopa?
Klopa ne smemo nikoli odstraniti na silo, ker lahko v koži ostanejo deli glave in ustnega aparata klopa, ki lahko povzročajo gnojenje. To opazimo, ko po odstranitvi na mestu ostane rečica ali se naredila bulica.
Pomembno je, da klopa v 24h odstranimo. Saj v tem času od prisesanja začne spuščati strup. To pomeni, da je zelo pomembno, da po vrnitvi iz sprehoda kužka dobro pregledamo in odstranimo vse klope.
Borelija recimo potrebuje okoli 24 ur, da preide iz klopovega črevesja v njegove slinske žleze. Tako je pri klopu, ki ga odstranimo v prvem dnevu, verjetnost za okužbo znatno manjša.
Klopi se radi zajedajo na mehkih delih, kjer je manj dlak. Če na svojem kosmatincu kljub vsemu opaziš prisesanega klopa, ga nikakor ne maži z alkoholom ali oljem, ki lahko povzročita, da klop spusti določene snovi in okuži kosmatinca s prenosljivimi boleznimi, ampak ga odstrani s posebno pinceto tako, da klopa z njo primeš čim bolj ob koži in ga z vrtenjem odstraniš. Vedno se prepričaj, da si odstranili glavico klopa, mesto pa opazujte še nekaj dni po tem.
Mesto ugriza je priporočljivo razkužiti. Če glava klopa ostane v koži, se običajno predel zagnoji in telo samo izloči glavo. Če te skrbi, pa se za pomoč oglasite pri svojem veterinarju.
BORELIOZA ali LYMSKA BOLEZEN PRI PSIH
Glavni prenašalec bolezni so klopi iz rodu Ixodes (predvsem I. ricinus). Pri psih se razvijejo klinični znaki bolezni pri le 5-10 % psov, pri vseh ostalih je bolezen samoomejujoča ali pa poteka asimptomatsko (brez kliničnih znakov). Za prenos bolezni je potrebno, da se klop hrani na psu od 1 do 2 dni. Inkubacijska doba ni znana, predvideva se, da izbruhne bolezen med 2 in 6 mesecev po okužbi.
Pri živalih se okrog mesta, kjer se hrani okužen klop, ne pojavi kolobar, ki je tako značilen za okužbo pri ljudeh. Ko je borelija enkrat v telesu, se pogosto ”potuhne” in se obnaša kot persistentni patogen – z zdravili je ne moremo odstraniti, lahko le blažimo znake bolezni, ki se pogosto ponavljajo.
ANAPLAZMOZA
Anaplazmoza je klopno prenosljiva bolezen, ki jo povzročata gramsko negativni bakteriji, ki sta obvezno v gostiteljevih celicah. A. phagocytophilum primarno okužuje granulocite in povzroča tako imenovano granulocitno anaplazmozo. A. platys pa okužuje trombocite in povzroča ciklično trombocitopenijo psov.
Glavni prenašalec za A. phagocytophilum je klop Ixodes ricinus, za A. platys pa Rhipicephalus sanguineus. Bolezen je pogosto samoomejujoča in asimptomatska (poteka brez kliničnih znakov). Za prenos bolezni je potrebno, da se klop hrani na psu od 1 do 2 dni. Inkubacijska doba je 8 do 14 dni.
BABEZIOZA
Gre za bolezen, ki jo povzročajo praživali iz rodu Babesia. To so krvni zajedavci, ki napadajo rdeče krvne celice (eritrocite) in povzročajo njihov razpad. Bolezen se prenese s prisesanega klopa na psa v 2-3 dneh.
